Naše gostovanje v Medvodah je nekoliko olajšala prestavitev tekme 1. ekipe, saj smo imeli v kadru vse naše mladince in smo se k predzadnjemu Hidru odpravili z zelo odkrito željo po zmagi. Tudi pogumna postavitev je napovedovala naš namen in na njihovega najboljšega posameznika Rebolja, smo postavili Anžeta, ki mu je to pomenilo pravi izziv. Videli smo vrhunski dvoboj, pravi prvoligaški, napet do zadnjih lučajev, na koncu pa se je po začetnem zaostanku in preobratu z najboljšim rezultatom kroga veselil naš Anže (605, 2:2, +3). Poleg njega je začetni odpor domačinov pomagal zlomiti Borut (551, 4:0, +24) in sicer zelo prepričljivo, z vsemi štirimi dobljenimi stezami.

Tekma se je odločila v drugem setu igralcev, kjer je Miran (572, 3:1, +52) takoj povedel in večal razliko ob zamenjanem nasprotniku vse do zadnje steze, v drugem paru pa je Luka Čadež (565, 3:1, +8) prvo stezo izgubil za celih 33 kegljev, pa ga to ni vrglo iz tira, temveč je dodajal po nekaj kegljev iz steze v stezo, dobil vse preostale tri in s tem dvoboj, pa tudi razliko v kegljih je uspel spraviti na pozitivno bilanco. Zelo pohvalna in zrela igra! Po dveh tretjinah je bil rezultat 4:0 in 87 kegljev plusa v našo korist, ter tako večina dela opravljenega.

Tudi za tretji set smo imeli močno zasedeni obe poziciji, pripravljena sta bila oba mlada člana prve ekipe, Matevž in Nejc Požun. Nejc (564, 2:2, +31) je ustvaril razliko v prvi polovici dvoboja, ko je obračal na številki 300, nato pa je samo kontroliral dvoboj in ga mirno pripeljal do konca. Matevžu (261 (60), 0:2, -30) proti bolj razpoloženemu nasprotniku ni kazalo preveč obetavno in ob dobljeni tekmi je bila logična odločitev, da priložnost za igro dobi še kakšna nadebudna rezerva. Trinajstletni Tadej Podlogar (222 (60), 0:2, -46) ni ravno pokazal vsega kar zna, je pa pridobil nekaj dragocenih izkušenj, predvsem zaradi povsem drugačnega kegljišča, kot ga je vajen doma.

Cilj je bil izpolnjen, ob takšnih predstavah pa se po šestih krogih že lahko oziramo tudi na zgornjo polovico lestvice 1.B lige, ki je vsekakor realno dosegljiva. Čestitke, fantje! (ZU)

Sredina prvoligaškega razporeda predstavlja najtežje tri preizkušnje v rezultatskem smislu in po izgubljeni točki v četrtem krogu proti Calcitu nas je čakala še pot v Maribor, na težko gostovanje h Konstruktorju. Sicer standardno postavo smo rahlo premešali in kot prva trojica so nas na stezah zastopali Zlatko (554, 0:4 -49), Nejc (548, 1:3, -39) in Denis (582, 3:1, +34), ki so nastopili proti Kranjcu, Zveziču in Pinteriču. Že ob prvi menjavi stez smo po vseh treh izgubljenih stezah izgubljali za 59 kegljev, vse ostalo po neuspelem uvodu pa je bilo zgolj borba za ohranjanje in zmanjševanje razlike, ki je zrasla tudi do -86. Medtem ko sta Zlatko in Nejc dokaj hitro izgubila možnosti za zmago v dvoboju, je Denis stopnjeval svoj nastop in ob popuščanju nasprotnika priboril ekipno točko iz dvoboja, fantje pa so na koncu razliko uspeli zmanjšati na povsem znosnih -54 kegljev, ki so tekmo ob zaostanku 1:2 še puščali odprto. Druga polovica postave je bila s strani Konstruktorja po imenih še močnejša (Predovnik, Jurančič, Steržaj) in njim so se v barvah Proteusa zoperstavili Žiga (591, 2:2, +19), Dominik (540, 1:3, -31) in Matevž (554, 1:3, -77). Nihče od naše trojice ni našel svoje prave igre in občutkov in samo solidna igra brez presežkov je seveda premalo za presenečenje proti aktualnim prvakom na njihovem terenu. Žiga je sicer dosegel dober rezultat in ekipno točko, bil ponovno najboljši igralec ekipe, vendar bi bilo za dobro oceno nastopa ekipe potrebnih več podobnih rezultatov, ne le zgolj dva. Končna razlika je bila velikih 143 kegljev v korist domačinov, kjer pa gre za to največ zaslug fenomenalni igri Mika Steržaja, ki se je zaustavil pri odličnem rezultatu 631. Ni kaj, poraz je bil zaslužen, vendar bolj kot rezultat skrbi nekonkurenčna igra večine ekipe, kar bo potrebno popraviti vsaj za odločilno končnico lige, če že ne na naslednjem spet težkem gostovanju pri kranjskem Triglavu, prvem kandidatu za letošnji naslov prvakov. (ZU)

V petek smo dočakali drugo letošnjo domačo tekmo. V boj za nujno potrebne točke, ki na tem nivoju tekmovanja niso samoumevne, smo poslali najmočnejšo postavo, kar smo jih imeli na voljo. Prvič letos smo za tekmo tako prijavili Matevža, ponovno sta bila z nami tudi Anže in Urban. Kljub odsotnost Jožeta, Nejca Požuna, Bojana in Nejca Čeligoja (ta je tokrat vodil tekmo v vlogi sodnika – pripravnika), smo imeli na voljo še vedno dovolj močnih orožij za kosanje z ekipo Krke, ki je bila do tega kroga še neporažena. V prvem bloku igralcev smo se izkušenejšemu paru Krke zoperstavili z mladostno energijo. Kljub temu, da sta Urban (558, 3:1, +51) in Anže (574, 3:1, -9) prvi stezi dokaj gladko izgubila, pa sta v nadaljevanju izboljšala svojo igro in oba prišla do zmag. V nadaljevanju smo na steze postavili letos našega najboljšega moža, Mirana, in njemu ob bok mladega Luko, ki opazno napreduje iz sezone v sezono. Letos izjemno zanesljivi Miran (599, 3:1, -23) je ekipno točko spravil pod streho že po treh stezah. Te mu ni mogel odvzeti več niti ekstremen rezultat mladega Eda Baša, ki je zadnjo stezo končal pri kar 204 podrtih kegljih! Luka (552, 3:1, +7) je kljub malce slabšemu začetku v nadaljevanju uspel priboriti še četrto ekipno točko proti dobro leto mlajšemu Kotniku. Štiri proti nič zgleda velikanska prednost, pa vendar smo imeli samo 26 kegljev prednosti. Nalogo branjenja te pičle zaloge sta dobila Matevž in Borut. Na prvi stezi v igri na polno je bilo še nekaj negotovosti in upanja za goste. Ko sta pa oba dobila tako prvo kot drugo stezo ter povečala prednost v kegljih na 61, je bilo pa že jasno, da bo zmaga ostala doma. Matevž (594, 4:0, +98) je za konec z dvema odličnima stezama popolnoma nadigral Gerdenca. Borut (583, 3:1, +36) je v zadnji igri na čiščenje proti Miklavčiču priboril še zadnjo ekipno točko za maksimalno zmago. Ta prinaša sicer še vedno “samo” dve točki za lestvico, vendar sta visoka zmaga in predvsem ekipni rezultat tudi opozorilo za tekmece, da v Postojni ne bomo oddajali točk brez boja.

Na težko gostovanje smo se odpravili s pomlajeno ekipo v kateri smo imeli kar 4 kadete, vključno z najmlajšim, trinajstletnim Tadejem. Ponovno smo imeli nekaj odpovedi bolj izkušenih igralcev, kar nam je močno zmanjšalo možnosti za uspeh. Tekmo smo odprli udarno, na prvi stezi naredili kar 53 kegljev plusa. Žal nadaljevanje ni bilo več tako zelo uspešno, čeprav sta tako Miran (576, 2:2, +20) kot Luka (554, 1:3, -10) prikazala dobro in stabilno igro. Miran je osvojil tudi edino ekipno točko. Oba zaslužita čestitke za svoj nastop, še posebej Miran, ki letošnjo ligo igra odlično. V nadaljevanju sta na steze stolpila Lan in Borut. Oba začela preskromno, sploh pri čiščenju, tekmeca sta že po dveh stezah ušla na neulovljivo prednost. Za zadnji dve stezi je Lana (247, 0,5:1,5, -35) zamenjal Anej (226, 0;2, -60). Borut (534, 1:3, -55) je sicer zadnji dve stezi odigral precej bolje, vendar vse skupaj premalo za razpoloženega Pelca. Za zadnjo rudno so domačini menjali oba igralca in v boj poslali igralca 1. ekipe Triglava – Jureta Eržena in Bajžlja. Nejc (540, 1:3, -31) je odigral dobro, brez večjih nihanj v igri, Eržen vseeno ni dopustil presenečenja. Zato pa z odlično igro preseneča naš najmlajši član ekipe, Tadej (535, 1:3, -44). Prekaljenemu Bajžlju, tudi nekdanjemu reprezentanu, je celo uspel vzeti stezo! Visok poraz s 7:1 sicer ne pove vse zgodbe: imamo tako odlične igralce, kot tudi mladino, ki je iz meseca v mesec boljša. Ko priključimo še ostale bolj izkušene igralce, prav gotovo pridejo tudi boljši rezultati. Na to upamo že v naslednjem krogu na domači tekmi.

S tekmo na zahtevnem kegljišču so pričele Nives, Ana in Patricija. Vse tri so žal izgubile: Nives (499, 1:3, -34) proti Šeškovi, Ana (504, 2:2, -32) proti Janjićevi ter Patricija (483, 1:3, -26) proti Grobelnikovi. Ob zaostanku za velikih 93 kegljev in še brez ekipne točke so na stezo stopile zadnje tri naše igralke. Nataša (521, 4:1, +51) je prepričljivo premagala Preglauovo, Sandra (484, 2,5:1,5, +27) pa Potrbinovo. Žal je malce zmanjkalo Maši (481, 2:2, -5). Celjanke so uspele zadržati tudi 19 kegljev, za končnih 6:2.

Bolezni in poškodbe so precej vplivali na sestavo druge ekipa za težko gostovanje v Kočevju. Na srečo je uspel ekipo dopolniti Bojan in smo se tako v razmajanem kombiju vseeno podali optimistično proti Kočevju. Pričakala nas je popolna zasedba Kočevcev, kjer se je v ekipo vrnil en njihovih najboljših igralcev zadnjih let – Alen Požun. Oboji smo za uvod postavili močne igralce. Naša dva sva sta bila vseeno boljša. Miran (553, 3:1, +15) je na zadnji stezi dokončno strl Šalamona, Anže (550, 2:2, +1) pa uspel ohraniti kegelj prednosti za našo drugo ekipno točko. Začelo se je natanko tako, kot smo upali. V nadaljevanju sta na steze stopila Borut in Jože. Njuna nasprotnika sta pričela udarno ter oba gladko dobila prvi stezi. Borut (557, 3:1, +38) v nadaljevanju ni več izgubil steze in je zanesljivo premagal Padovca. Jože (545, 2:2, -12) je dobil zadnji dve stezi, vendar je bil zaostanek malce prevelik, da bi uspel premagati Rajha. Pred zaključkom tekme smo tako vodili že s 3:1 in s 42 keglji. Domačini so za konec postavili verjetno svoji najmočnejši orožji. Ponovila se je zgodba iz prejšnje runde, ko sta domača igralca močno napadla takoj na prvih stezah. Za branjenje nam je tako ostala samo še peščica kegljev. Nejc (528, 1:3, -23) je tretjo stezo dobil in se vrnil v igro za zmago, vendar je Požun odigral preveč zanesljivo in ni dopustil preobrata. Na sosednjih stezah se je s težkim kegljiščem boril Bojan (243, 0:2, -23). Za zadnji dve stezi smo poslali v boj mladega Lana. Tudi Lanu (225, 0:2, -72) je kegljišče delalo obilo preglavic in ni imel možnosti preobrata proti odličnemu Gričarju, ki je postavil tudi najboljši rezultat tekme. Po odličnih dveh tretjinah tekme je bilo na koncu nekaj razočaranja, vendar so bili domačini tokrat zares odlični (postavili so rekord kegljišča!). Jedro naše ekipe drži stabilno formo, ko se vrnejo še ostali igralci, bomo zagotovo zagrenili življenje marsikateri ekipi.